4.julija leta 1941, torej pred 67 leti ja padla odločitev o vsesplošni vstaji ljudstva. Politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, z Josipom Brozom Titom na čelu, se je na ta dan odločil, boriti se proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Istega dneva leta 1948 je bila ustanovljena tudi Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Pri tem se nam pojavi vprašanje zakaj se je zveza borcev ustanovila šele tri leta po 2.svetovni vojni. Za razjasnitev teh politikanskih nebuloz tedanjega časa, se je potrebno bolj poglobiti v družbeno stanje, ki je vladalo po vojni, oziroma upoštevati napet odnos med Jugoslavijo in ZSSR v tistem času. Vsekakor pa so se že takrat začele pojavljati določene vladajoče elite, ki so si ustvarjale svoj maneverski prostor v katerem so lahko počele kar se jim je zahotelo (predvsem imam v mislih Dachauske sodne procese).
Kljub tem razprtijam, ki bi jih bilo dobro predebatirati na kakšni okrogli mizi, ne smemo pozabiti na poseben pomen obeh dogodkov za prebivalce jugoslovanskega prostora. Kljub številnim zgrešenim dejanjem po vojni, ki ne smejo ostati zamolčana, je treba glasno in ponosno proslaviti veličastne podvige narodnoosvobodilnega boja na slovenskem in v Jugoslaviji.
Pomen partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je neizmeren. Predstavlja sinonim za vrednote, ki se nam danes zdijo samoumevne. Izza te samoumevnosti pa so prelite reke krvi, ran, solz, žuljev in znoja navadnih ljudi, ki se niso hoteli sprijazniti s teptanjem osnovnih človekovih pravic in vrednot kot so : svoboda, mir, bratstvo, enakost, pravičnost; Prav zaradi tega si vsi ti posamezniki, ki so dali svoja življenja za naša brezskrbna življenja, zaslužijo vsaj dostojno obujanje spomina nanje in slovestnosti prirejene njim v čast, ki bi jih moral vsak posameznik, vsaj tisti, ki jim vrednote svobode, mira in pravičnosti kaj pomenijo, počastiti s svojo prisotnostjo.
Zato smo se 4.julija 2008 odpravili na Srmin, kjer smo se poklonili velikim ljudem in kjer smo pokazali, da navkljub negativno nastrojenim družbenim razmeram do narodnoosvobodilnega boja in partizanstva, mladi ne bomo tako lahko pozabili kdo je bil zmagovalec in borec za pravičnost in svobodo, kdo pa izdajalec in sovražnikov sluga.
Ljubica, Mile, Andreja, Lucijan(Lučo) in Petra so ponosni na narodnoosvobodilno borbo svojih prednikov in so vneti zagovorniki vrednot svobode, mira, bratstva, enakosti in pravičnosti tudi v današnjem svetu, ki ga razžira tako kot takrat močan sovražnik, ki te vrednote vztrajno tepta...kapitalizem in neoliberalne elite...
Ko se je zdelo, da so v brezizhodnem položaju, da ni druge izbire, kot podrediti se novemu gospodarju, so ljudje v najtežjih trenutkih naše zgodovine, pokazali vso svojo moč, voljo, ponos in čast ter se uprli veliko močnejšemu sovražniku v obliki uporniškega partizanskega gibanja. Pokazali so vsem nam, da ALTERNATIVA vedno OBSTAJA.
0 comments:
Post a Comment